Skoraj petina javnih uslužbencev ob reformi prebila plačni strop

Plačna reforma, ki so jo začeli izvajati z letošnjim letom in bo v teh dnevih 94 odstotkom javnih uslužbencev prinesla drugi obrok dviga osnovnih plač, je nekaterim javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočila, da so prebili plačni strop svojega delovnega mesta ali naziva za enega do največ štiri plačne razrede. Praviloma je način prevedbe na novo plačno lestvico, ki je ob vseh napredovanjih upošteval tudi število plačnih razredov odprave nesorazmerij za delovno mesto ali naziv uslužbenca, to omogočil tistim, ki so pred začetkom reforme dosegli skoraj vsa ali vsa napredovanja.

Preboj stropa od enega do štiri plačne razrede

Podatki ministrstva za javno upravo kažejo, da je plačni strop prebilo 36.182 ali 18,5 odstotka vseh zaposlenih v javnem sektorju. Največ, 18.337 zaposlenih, je seglo čez plačni strop za en plačni razred. Tistih, ki so strop presegli za dva plačna razreda, je bilo 12.315 zaposlenih, 3.156 jih je seglo čez strop za tri plačne razrede in 2.374 zaposlenih je dobilo štiri plačne razrede. Z drugimi besedami so v celotni dosedanji karieri napredovali kar za štirinajst plačnih razredov, čeprav je tudi po reformi mogoče napredovati zgolj za deset plačnih razredov na delovnem mestu oziroma pet v posameznem nazivu. Ob tem velja poudariti, da so strop prebijali le javni uslužbenci, ki so bili na stari plačni lestvici uvrščeni od 37. plačnega razreda naprej, kar na novi plačni lestvici, na kateri ni nihče uvrščen pod minimalno plačo, pomeni od 19. plačnega razreda.

Največ javnih uslužbencev, ki so prebili plačni stop svojega plačnega razreda ali naziva, 29,2 odstotka, je zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Sledijo zaposleni na področju obvezne socialne varnosti, 18,9 odstotka vseh zaposlenih. V kulturi in medijih v javnem sektorju je strop prebilo 17,5 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko je bilo v državni upravi, upravah lokalnih skupnosti in drugih državnih organih tovrstnih zaposlenih 16,7 odstotka. Podrobnejši pogled je pokazal še, da je v plačni podskupini C2, v katero spadajo uradniki v državni upravi, torej tisti, ki delajo po ministrstvih in na upravnih enotah, zaposleni v upravah pravosodnih organov in občinskih upravah, strop prebilo 3.498 oziroma 24,9 odstotka od skupno 14.279 zaposlenih v tej podskupini. V javnih agencijah, skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih je delež predstavljal 13,9 odstotka vseh zaposlenih.

Pogajalci skupne rešitve niso našli

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je do preboja plačnega stropa v določenih primerih prišlo zaradi podobnega principa kot ob plačni reformi 2008, in sicer, da se ob prevedbi nikomur ne sme znižati plača. Pri Virantovi reformi je bil garant za to institut varovane plače, tokrat so ob vseh že doseženih napredovanjih ob prevedbi upoštevali tudi plačne razrede izpogajane kot odprava plačnih anomalij.

Enak pristop je veljal za vse javne uslužbence, ki so bili zaposleni v javnem sektorju ob začetku uporabe novega sistema, zato so na ministrstvu prepričani, da so bili vsi "v enakem pravnem položaju in enako obravnavani".

Seveda se s tem niso strinjali nekateri zaposleni, prepričani, da s tem, ko jim bo v prihodnje onemogočen preboj stropa, niso v enakopravnem položaju s kolegi, ki jim je ob prevedbi to bilo omogočeno. O tem so na pogajanjih v preteklih mesecih razpravljali tudi vladni in sindikalni pogajalci, a rešitve, ki bi zahtevala zakonodajno spremembo, niso našli, zato so točko umaknili z mize.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice